TEME MEDNARODNE KONFERENCE

Tematski sklopi na 2. mednarodni konferenci Sodobni izzivi dela z mladimi iz ranljivih skupin 

1. Vloga umetnosti in športa pri delu z mladimi iz ranljivih skupin

Od izobraževanja k usposabljanju, od poučenosti k funkcionalnosti

Za mlade, ki so zaradi svojih značilnosti in življenjskega sloga ranljivejši, je izobraževanje, formalno in neformalno, bistvenega pomena, čeprav je pogosto zanje slabše dostopno. Na letošnji mednarodni konferenci želimo poudariti neredko spregledan pomen umetnosti in športa kot pomembnih metodičnih pristopov pri vzgoji in delu z mladimi iz ranljivih skupin. 

V tem vsebinskem sklopu pričakujemo prispevke, povezane z umetnostjo, kulturo in športom. Poudarjene naj bodo oblike in metode dela ter načini in vidiki poučevanja in dela z mladimi iz ranljivih skupin. Pričakujemo prispevke, ki opisujejo inovativne oblike poučevanja in dela, prikazujejo uporabo didaktičnih pripomočkov ali prilagoditve pri izvajanju pouka in individualnem poučevanja v izobraževalnem sistemu. V ta tematski sklop spadajo tudi neformalne oblike dela na področju umetnosti in športa, predstavitve različnih projektnih oblik izobraževanja, specializiranih programov in pristopov organizacij k reševanju težav pri izobraževanju mladih iz ranljivih skupin.

2. Covid-19 zaprtje – priložnost za nova odpiranja (Lockdown – new way to open up!) 

Epidemija in z njo povezani ukrepi so v zadnjih dveh letih pomembno zaznamovali vzgojo in izobraževane ter bistveno vplivali na vsakodnevno delo z mladimi iz ranljivih skupin. Znotraj tematskega sklopa se bomo osredotočili na iskanje novih načinov za soočenje s posledicami, ki jih je epidemija pustila na področju izobraževanja. Zanimali nas bodo pristopi za podporo posameznikom in širšim skupinam. 

Pričakujemo prispevke, ki govorijo o inovativnih metodah in pristopih, novih pripomočkih, aplikacijah ter drugih prilagoditvah, razvitih za delo z mladimi iz ranljivih skupin v času epidemije covid-19. Prispevki naj bodo usmerjeni predvsem v iskanje rešitev in novih metod dela. 

Prispevki lahko obravnavajo naslednje teme: nove pristope k delu z mladimi, ki se formalno ali neformalno izobražujejo, delovanje institucij kot družbenih in lokalnih sistemov v času epidemije, vpliv na družino in posameznike. Pomemben je tako sistemski vidik institucionalne obravnave kot vključenost institucij v okolje. Dobrodošli bodo tudi programi in vsebine, ki so postali del opolnomočenja in podpore mladostnikom kot odziv na spremenjene načine dela z mladimi. V ta sklop spadajo tudi vprašanja, povezana s profesionalno vlogo zaposlenih na tem področju, njihove integritete in avtonomije ter svobode delovanja, vpliv epidemije na odnose med odraslimi in mladostniki v formalnih okoljih ter njen vpliv na vzgojne funkcije institucij in nadzor v njih.

3. Neformalne in neinstitucionalne oblike dela z mladimi iz ranljivih skupin

Že pred desetletji se je kot sodobna oblika dela z mladimi, ki se soočajo z izzivi pri čustvovanju in vedenju, razvila vrsta neinstitucionalnih programov. Vzrok za razvoj tega področja je povezan z vprašanjem, kako doseči mlade s težavami in njihovo zmožnostjo sodelovanja v formaliziranih okoljih.

 V tem sklopu bomo obravnavali pristope in programe, ki se izvajajo zunaj individualnih in skupinskih oblik institucionalne obravnave ter so opredeljeni kot strokovni ali pollaični programi. Lahko so organizirani v sklopu formalnih programov, zasebnih organizacij ali neformalnih oblik obravnave in mladinskih gibanj, a vključujejo omenjeno populacijo mladih. V sklopu bomo obravnavali preventivne in intervencijske programe ter terapevtske in kurativne programe za mladostnike.

Ta sklop bo zajel tudi alternativne in sodobne oblika dela, ki so novost na področju dela z mladimi iz ranljivih skupin. Njihovo alternativnost in inovativnost vidimo v drugačni strokovni in znanstveni naravnanosti ter v izvedbah, ki so za področje obravnave in dela z mladimi neobičajne po svoji obliki ali dejavnosti.

4. Duševno zdravje mladih – med skupnostjo in posameznikom

Pri strokovnem delu z mladimi opažamo v zadnjih letih velik porast duševnih težav. Težave mladih se v vsakodnevnem življenju izražajo v novih oblikah duševnih stisk. Če smo še pred nekaj leti med mladimi beležili več težav s področja motenj hranjenja in agresivnosti, se danes duševne stiske pogosteje kažejo kot različne oblike izrazitih anksioznih stanj, samopoškodovalno vedenje, apatija in razpoloženjske motnje, različna depresivna stanja ter duševne stiske, povezane s spolno identiteto. Vzporedno s tem se spreminja tudi klinična obravnava z medicinskim pristopom, izraža se vse večja potreba po programih, ki nudijo funkcionalno obravnavo in psihoterapevtsko podporo.

Vabimo vas k predstavitvi prispevkov, ki obravnavajo pristope pri obravnavi duševnih težav in oblike dela na pedagoško-svetovalnem področju ter usmerjajo k inovativnim rešitvam za izboljšanje duševnega zdravja mladih. Prispevki lahko predstavljajo raziskave, strokovna dognanja in znanja s področja duševnega zdravja, oblike  programov in projektov s področja skrbi za zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Prikazati želimo primere dobrih praks na področju preventive, sistemskih pristopov in kurative, v primarnih okoljih, pri skrbi za makrosocialni prostor ter v še posebej tveganem kibernetskem okolju mladih.

 

Accessibility